Go rulaganya ke ka ga “go hwetša mathata ka go sengwalwa seo e lego gore ga se phetole, le go phošolla goba go se kaonafatša, šedi e itšeng e le go dira sengwalwa gore se swanele babadi ba sona ba ka moso le go tšhomišo yeo ba tla go se fa”. Barulaganyi ba lebelela polelo le mokgwa wa go ngwala, eupša gape gantši ba dira mešomo ya go fapana go swana le go ikgokaganya le bangwadi le bakgabiši ba sebopego, ba akanya diphetogo go sengwalwa le go ngwala dikakaretšo, go ngwala ditaba tša boraditaba, bj.bj. Thulaganyo ke bokgabo, e sego saense (e fetotšwe go tšwa go Mossop 2007).
Ditaodišophelo tša barulaganyi ba profešenale:
John Linnegar:
“Matšatšing a ka, mengwaga e 30 a go feta, go be go se na tlhahlo ya semmušo go bašomi ka tša polelo, bjalo ke ile ka fela ka go thulaganyo ya sengwalwa e se ka maikemišetšo e bile ke ile ka ithuta dilo tše itšeng tša bokgoni tša mošomo o go tšwa go molaodi wa thulaganyo yo a nago le maitemogelo a mantši. Go tloga moo ke ile ka šoma ka go mafapha a mantši a go fapana, dipuku le dikgatišobaka – molao, maphelo, kgwebo, dipukuntšu, dikgokaganyo tša ditheo le dikgatišobaka tša badiriši – go fapana mo go dira gore ke be le mafolofolo le go ntlhohleletša gore ke ipshine ka mošomo o , ngwaga ka ngwaga, ntle le go lapa goba go hloka kgahlego. Ka ntle le seo, mošomo wo o kgotsofatša lerato la ka la go šoma ka mantšu – le go kaonafatša mantšu a mangwe. Ka mahlatse, dithuto tša ka di mphile motheo o mobotse kudu go fetiša ka go maleme (Selatini, Seisimane, Seburu le Sejeremane), ka gona tsebo ya ka ya popopolelo, mopeleto le tshwao – dinyakwa tše bohlokwa tša motheo go mošomi ka tša maleme o mongwe le omongwe – e lekane.
Mo bekeng efe goba efe, nka kgopelwa go rulaganya puku ya go ithuta; go šoma gape mošupatsela wo o šetšego o gatišitšwe go ya go sedirišwa sa inthanete sa go ithuta o le gae; go hlakiša sengwalwa sa PDF go tšwa go modirelwa wa go tšwa mošwamawatle wo ke sego ka kopana le yena pele; go ngwala mošomo wa bokgabo go diswantšho tšeo di nyakegago ka go puku; go kgoboketša tšhupaboteng (bokgoni bjo ke bo hweditšego ka mengwaga ya 1980s), goba go thuša modirelwa go hlama goba go mpshafatša sengwalwa sa bona sa pukutlhahli. Ka mahlatse, ke na le maitshwaro a mabotse kudu gore nka kgona go šogana le badirelwa bao ba nago le dinyakwa le matšatši ao go nyakegago mošomo ao pitlaganego!
Ka ntle le mošomo ge re o beetše ka thoko (wa rena o ka ikhwetša o šoma o le noši!), ke tsenetše mokgatlo wa profešenale (the Professional Editors’ Group) mengwaga e mmalwa morago, ga bjale ga o na dikgokaganyo fela le bašomi ba bangwe eupša gape ke ba gona go ditiragalo tšeo go tšona ke ithutago nako le nako – kudu ka ga mekgwa e mpsha le ditheknolotši.
Ka boripana, bophelo bjalo ka morulaganyi wa dingwalwa ga se nke bja tšwafiša, e bile ke thabile go ba ke hwetša mašeleng a makaone a go iphediša ka go dira seo ke se ratago e bile se nthabiša – seo bašomi ba bantši ba sa se hwetšego!”